runo

runo (Finnisch)

Substantiv

	Singular	Plural
Nominativ	runo	runot
Genitiv	runon	runojen
Partitiv	runoa	runoja
Akkusativ	runon	runot
Inessiv	runossa	runoissa
Elativ	runosta	runoista
Illativ	runoon	runoihin
Adessiv	runolla	runoilla
Ablativ	runolta	runoilta
Allativ	runolle	runoille
Essiv	runona	runoina
Translativ	runoksi	runoiksi
Abessiv	runotta	runoitta
Instruktiv	—	runoin
Komitativ	—	runoineen- + Possessivsuffix

Aussprache:

IPA: [ˈruno]

Hörbeispiele: —

Bedeutungen:

[1] Gedicht

Wortbildungen:

runoilija, runoilla