BeschreibungPečenje kostanja v Mariboru 1961 (3).jpg
Slovenščina: Pečenje kostanja v Mariboru.
Datum
Quelle
This image is available from the Večer website under the reference number 510609.
This tag does not indicate the copyright status of the attached work. A normal copyright tag is still required. See Commons:Licensing for more information.
Dieses slowenische Werk ist gemeinfrei im Ursprungsland und den Vereinigten Staaten von Amerika, weil die Urheberrechte nach dem jugoslawischen Urheberrechtsgesetz von 1978 ausgelaufen sind. Dieses Gesetz garantiert Urheberrecht 50 Jahre nach dem Tod des Urhebers bzw. 25 Jahre nach der Publikation bei Fotos und Kunstwerken. Dies trifft auf Werke zu, welche bereits gemeinfrei oder vor dem 29. April 1995, dem URAA-Datum, publiziert wurden, zu.
Auf dieses Werk trifft eines der folgenden Kriterien zu:
a) ein Werk mit bekannter Urheberschaft; der Urheber starb vor dem 1. Januar 1945
b) ein anonymes Werk wurde vor dem 1. Januar 1945 publiziert
c) eine Fotografie oder ein Kunstwerk wurde vor dem 1. Januar 1970 veröffentlicht
Beachte, dass andere Werke 70 Jahre nach dem Tod des Urhebers oder bei anonymen Werken 70 Jahre nach der Veröffentlichung gemeinfrei werden. In diesem Fall nutze bitte {{PD-old-70}}.
Diese Datei enthält weitere Informationen (EXIF-Metadaten), die in der Regel von der Digitalkamera oder dem verwendeten Scanner stammen. Durch nachträgliche Bearbeitung der Originaldatei können einige Details verändert worden sein.
Fotograf
Večer arhiv
Bildtitel
21. oktober 1961, Maribor: Slasten sadež naših gozdov! Zadnji, ki nam ga podari jesen. Trpek po svoji usnjati lupini, a sladek in vroč v ustih. V jesenskih deževnih dneh - pečeni kostanji - kako to pogreje. Po vseh evropskih mestih jih pečejo. Prijeten vonj pečenih kostanjev pa se že meša s trpkim vonjem po snegu. To, kar je poleti za tistega, ki postopa po ulicah - sladoled, je v jeseni škrnicelj vročih kostanjev. Na deželi jih luščijo ob večerih za zapečki, jedo in zalivajo z mladim moštom. Kostanjarji pravijo, da je letošnja letina bolj skopa. Naj vidimo v tem že opravičilo za visoko ceno? Merica 100 dinarjev! Kar lep znesek, za tistega, ki ga mora za tako merico odšteti. No, da v tako merico ne gre ravno veliko kostanja, pa menda ni treba posebej opozarjati. Toda kaj bi zabavljali, hoditi v vlažnih jesenskih dneh po hribih in dolih, jih luščili iz ježastega kožuščka pa tudi ni najbolj prijetenposel. Gotovo jih je prijetneje peči in prodajati ter še slajše jesti kakor pa nabirati. Pred kostanjarskimi hišicami ni ravno gneče. Saj jih je dosti na vseh oglih. Morda pa tudi zato, ker je cena le malce visoka. Predstavljajte si mamico. Najbrž bosta otroka hotela vsak svoj škrniceljček,pa tudi mamici dobro teknejo. In če je malih potrošnikov še več? Na vsaki hišici je obešen koš za luščine, toda večina dela tako. On in ona: kramljata v jesenski dan in luščita, luščita... Možje in žene z metlami od komunale pa se jezijo in tarnajo, kdaj bo že konec kostanjarjev inkdaj se bodo ljudje navadili na čistočo in košarice za odpadke. Najbol pa bo prav gotovo teknil kostanj tamle, ki so si ga sami nabrali, našli zaveten kotiček, kjer si ga pečejo in tudi jedli ga bodo sami. Pri tem jih ne bodo motili predsodki o ceni. (avtor fotografije: Danilo Škofič)